pozdravljeni!
mene pa zanima kako si v katoliški cerkvi razlagajo razodetje? kdo je zver? Je to res mogoče Vatikan s papežem na čelu, kar mnogi prikazujejo, ali se po njihovo še ni razodela ta zver ki izhaja iz ljudstva. hvala

Katoliška Cerkev za nobeno od posameznih knjig Svetega pisma nima neke enoznačne, uradne razlage, tako tudi za knjigo Razodetja ne. Obstaja pa nekaj načel katoliške razlage svetopisemskih besedil, od katerih je eno tudi načelo, da se posamezni deli Svetega pisma razlagajo v povezavi s preostalim Svetim pismom, saj Sveto pismo samo sebi ne nasprotouje, ampak je enovito. Bilo bi zelo čudno, če bi na enem mestu Sveto pismo podpiralo papeštvo (npr. Mt 16), na drugem mestu pa ga zavračalo. Razlage, ki jih omenjate, izhajajo iz krogov, ki jim je več do nasprotovanja katoliški Cerkvi kot pa do iskanja izvirnega pomena besedila.

Več o okoliščinah in pomenu knjige, boste našli tule.

Razlogi so dveh vrst: t.i. notranji in zunanji.
Zunanji razlogi so: čas nastanka in apostolska avtoriteta, notranji pa vsebina teh apokrifnih spisov.
Zunani razlogi: Krščansko razodetje se je končalo s smrtjo zadnjega apostola, to je predvidoma okoli leta 120, ko je umrl zadnji izmed apostolov in sicer sv. Janez.
Zato vsi spisi, ki so nastali po tem času, ne morejo biti vključeni v Sveto pismo, saj jim manjka apostolska avtoriteta.
Mnogi izmed apokrifnih evangelijev so se pojavili šele v kasnejših stoletjih (recimo III in IV) in so v prvih dveh stoletjih nepoznani. Gre torej za kasnejše spise, katerih namen je dvojen: bodisi da so hoteli potešiti radovednost s tem ko so pojasnjevali dogodke, ki v uradnih evangelijih niso opisani (recimo evangeliji o Jezusovem in Marijinem otroštvu), drug razlog pa sodi že med t.i. notranje razloge in sicer je v tem, da so nekateri evangeliji z obstoječimi neskladni. Gre torej za poskus reinterpretacije krščanstva in so nastali v določenih skupinah, ki so se v nauku razlikovale od krščanstva.
Že v Janezovem evangeliju in Janezovih pismih vidimo, da se je Cerkev v letih 70-80 ter okoli leta 100 že srečevala z dvema napačnima pojmovanjema krščanstva: ebionizmom in doketizmom. Prvi so pod vprašaj postavljali Jezusovo božanstvo, drugi pa Jezusovo človeškost. Mnogi apokrifni evangeliji pa izvirajo iz gnostičnih skupin in vsebujejo skrita učenja, ki pa so krščanstvu tuja.
Gre torej tudi za vprašanje notranje konsistentnosti Nove zaveze.
V času, ko so ti gnostični evangeliji šele nastali, je bila večina knjig Nove zaveze že sprejeta kot navdihnjeno besedilo in dodobra razširjenih po krščanskih skupnostih.
Eden izmed notranjih kriterijev kanoničnosti pa je tudi uporaba v bogoslužju. Kot najdragocenejši in največkrat brani spisi so bili v krščanskem bogoslužju uporabljani štirje kanonični evangeliji.

V starih časih je ljudi “reševalo” to, da SP niso niti mogli sami brati (niso ga imeli v svojem jeziku, predraga knjiga …). Dandanes se mi zdi, da se pojavlja nasprotna težava. Glede na kompleksnost besedila SP, bi morali imeti tudi dovolj dosegljive razlage.

Eksegeti imajo verjetno za pomoč (kar nekaj krat) debelejše delo oz. dela za pojasnjevanje nejasnosti iz SP. In vedno znova odkrivajo še nove razlage, dopolnila …

Povzemam možen sklep: [color=green]SP je v mnogočem pravzaprav “nejasna knjiga”. Drži?[/color] (prosim za konstruktiven komentar)

Ali izraz „neporočeni“ (agamos) v 1 Korinčanom 7 (ki se pojavlja 4-krat, v. 8, 11, 32 in 34) v povezavi s tremi drugimi izrazi, ki kategorizirajo odnos do poroke (poročeni, device in vdove) pomeni v tem primeru nekoč poročene, nato ločene, a sedaj samske ljudi? Torej nekoč poročene, a sedaj ne več, vendar njihov nekdanji partner še živi (torej ne morejo biti vdove (niso več poročene saj partner ne živi več) in ne device(nikoli poročene)). Ali bi se lahko izraz „neporočeni“ (agamos) pomensko prevedel tudi kot „ločeni“ glede na naše sedanje pojmovanje?

(mimogrede: za vdovo imamo sicer izraz chera, za devico pa parthenos)

Poglejmo si tekst:
1 Kor 7,8-9.11.32.34
Vrstica 11 torej izloči možnost pomena “device”, saj je razvidno, da gre za neporočeno, ki je bila poročena.
Vrstica 8 izloči možnost 1, saj bi bil sicer pomen vrstice “vdove in vdove”, kar je nesmiselno.
Tako ostane edini možni pomen dejansko 3: ločene.
Vendar potem nastane problem z vrstico 9., saj v njej Pavel naroča naj se take poročijo, oz. sklenejo zakon, kar pa za ločene ni smiselno, glede na Mr 10,11; Mr 10,12; Lk 16,18.
Prav tako se izraz v klasični grščini nikoli ne uporablja za ločene, ampak redno za device.
Sklep: pomen besede agamos se ne da natančno določiti, zato je splošni izraz, ki ga uporablja tudi SSP, povsem primeren: “neporočeni”.
Tudi debata med proučevalci SP glede tega natančnejšega pomena “agamos” je odprta.

Mir in dobro!

br. Matej