Katolican.com

Vprašanja in odgovori o katoliški veri

Objavil: br. Matej Nastran, datum: 7. januar 2008

Brat Matej je v odgovoru na moje vprašanje, ali lahko s smrtnimi grehi pridemo v nebesa, napisal: “Za to namreč, da storimo smrtni greh, je potreba tudi zavest, da je greh velika kršitev v Božjih očeh. “Zdej me pa bega drugo vprašanje, ki iz tega sledi. Če se nekdo torej ne zaveda, da je neko dejanje resen greh, torej ne dela smrtnega greha. Torej, če stvar popolnoma zbanaliziram, se za človeka “bolj splača” ne vedeti – ne poznati krščanskega nauka, ker ima potem manj možnosti za greh in več možnosti za zveličanje.

Nekdo, ki je sicer krščen, pa razen nauka v otroštvu (ali pa še to ne), ni bil deležen druge krščanske vzgoje in pri sebi ni prišel do globlje zavesti oz. notranjega spoznanja o Bogu, veri in njunem mestu v življenju, torej niti ne more narediti smrtnega greha?

Se mi zdi, da bolj, ko razmišljam, vedno manj razumem… :?


Nikakor ne. Človek že po svoji naravi išče resnico in jo je dolžan iskati, odkrivati in si zanjo prizadevati.

Nevednost je torej lahko dveh vrst: prva je t.i. subjektivno nepremagljiva, se pravi nevednost, ki ostane, ko smo naredili vse, da bi vedeli kako stvari stojijo.
Za to nevednost človek ni odgovoren.

Druga nevednost pa je bodisi hotena ali pa povzročena zaradi premajhne angažiranosti za iskanje resnice. Takšna nevednost ne more biti izgovor in človekove krivde ne zmanjša, ampak celo nasprotno: še dodatno jo poveča.

Vprašanje, ki se zastavlja je: ali smo dolžni poučiti tudi druge, recimo v primeru, da nekdo v dobri veri počne nekaj, kar je objektivno slabo?
Odgovor je: da, smo dolžni, razen v primeru, ko bi imeli moralno gotovost, da ta, ki ga želimo posvariti, ne bo zmogel spremeniti svojega obnašanja (kar pa je zelo redko, saj je potrebno zaupati tudi v Božjo pomoč). V nasprotnem primeru bi namreč človek, ki greši v dobri vesti, postal tudi t.i. formalni grešnik.

Sorodni prispevki

Objavil: br. Matej Nastran, datum: 7. januar 2008

Katere zakramente sme prejeti človek, ki se še ni spovedal smrtnih grehov (poleg sv. spovedi)?

Kristjan, ki se nahaja v smrtnem grehu, sme (in mora) najprej pristopiti k zakramentu sv. spovedi, saj je to edini redni način odpuščanja smrtnega greha. Drugih zakramentov prej ne sme prejeti, saj bi jih prejel nevredno.

Za nekrščenega pa seveda velja, da so mu grehi (tako izvirni kot osebni) odpuščeni s krstom.

Obstajajo pa tudi posebni primeri, ki se nekdo ne more več spovedati morebitnih smrtnih grehov, recimo nezavestni, umirajoči… v tem primeru lahko duhovnik podeli bolniško maziljenje, ki tudi odpušča grehe.
Vendar duhovnik lahko podeli bolniško maziljenje le če predvideva, da bi nezavestni to sam tudi želel.
Bolnik, ki je pri zavesti in se lahko spove, pa se mora pred prejemom bolniškega maziljenja spovedati in šele nato prejeti maziljenje.


1) Recimo, da je nekdo v stanju smrtnega greha (in se tega zaveda ter bi imel priliko za sv. spoved oz. obuditi popolno kesanje – pa tega ne opravi); glede na to, da (nepopolno) kesanje
a) obudi
b) ne obudi
katere zakramente sme (veljavno) prejeti (poleg sv. krsta in sv. spovedi, ki sta dobrodošla)?

2) Kakšen učinek ima ta zakrament nanj?


Popolno kesanje vključuje sklep pristopiti k spovedi ob prvi priliki.
Če se zavedamo smrtnega greha k drugim zakramentom brez spovedi ne smemo pristopiti. V tem primeru velja, kar piše sv. Pavel o evharistiji:
1 Kor 11,27-291 Kor 11,27-29
English: World English Bible - WEB

Nevredna udeležba 27 Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. 28 Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, 29 kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa.

WP-Bible plugin

Mir in dobro!

br. Matej

Sorodni prispevki

Objavil: br. Matej Nastran, datum: 7. januar 2008
Če recimo nekdo ne živi po božjih zapovedih (npr. ne hodi redno k maši in zakramentom, preklinja, menjava partnerje, se vdaja različnim razvadam ipd…), vendar v življenju naredi veliko dobrega za druge, je – s srcem gledano – dejansko dober človek…. Ali je ta človek po smrti zveličan, kljub smrtnim grehom, ki jih je naredil?
(Nekako si ne predstavljam, da bi Bog takega človeka za večno pahnil v smrt…)

Kaj glede tega pravi Sveto pismo? Tu sta dva odlomka iz Pavlovih pisem:

1 Kor 6,9-101 Kor 6,9-10
English: World English Bible - WEB

9 Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci 10 ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva.

WP-Bible plugin
; Gal 5,19-21Gal 5,19-21
English: World English Bible - WEB

19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, 21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.

WP-Bible plugin

Glede na to, kar si napisala, se da sklepati, da gre za kristjana (če občasno hodi k maši in je prejel zakramente), kar najbrž pomeni da ni v nevednosti kakšen je za kristjana pomen življenja po Božjih zapovedih.
Za to namreč, da storimo smrtni greh, je potreba tudi zavest, da je greh velika kršitev v Božjih očeh.

Smrtni greh Kompendij katekizma označi takole:

Smrtni greh storimo, ko gre hkrati za veliko stvar, za popolno spoznanje in za premišljeno privolitev. Ta greh uniči v nas ljubezen, nas oropa posvečujoče milosti in nas pahne v večno smrt pekla, če se ga ne skesamo. Odpuščanje smrtnih grehov redno prejmemo po zakramentu krsta ali po zakramentu pokore in sprave.

Brez dvoma je recimo menjavanje partnerjev velika stvar, prav tako tudi namerno izostajanje od maše.
Če torej ti smrtni grehi niso odpuščeni, človek ne more biti zveličan.
Grehi pa nam niso odpuščeni zaradi naših dobrih del, s katerimi bi “nadoknadili” za naše grehe, ampak so nam odpuščeni zaradi Jezusove milost, ki nam jo je pridobil na križu, ko je trpel in umrl za nas in sicer po veri vanj.

Redna pot odpuščanja grehov je zakrament spovedi, izredna pa je t.i. “popolno kesanje”: ko se svojih grehov kesamo iz ljubezni do Boga (in ne zaradi kazni, ki smo si jo z grehi zaslužili). Popolno kesanje vključuje tudi sklep ob prvi možni priliki pristopiti h spovedi. Da je Jezus pooblastil duhovnike, da v njegovem imenu odpuščajo grehe, je razvidno iz Jezusovih besed:
Jn 20,22-23Jn 20,22-23
English: World English Bible - WEB

22 In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! 23 Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

WP-Bible plugin

Naj poudarim, da se z grehom človek sam loči od Boga in je to njegova lastna in svobodna izbira. Bog ne bo človeka poslal nikamor, še najmanj pa v pekel, saj Bog želi, da bi se vsi ljudje zveličali. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. Ustavi se le ob človekovi svobodi. Jezus pravi:
Raz 3,20Raz 3,20
English: World English Bible - WEB

20 Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.

WP-Bible plugin
Človek sam je torej tisti, ki Jezusu ne želi odprti vrat svojega srca.

Boga tudi ne zanima naša preteklost, ampak je vedno pripravljen skesanemu človeku odpustiti.
Ezk 18,21-24Ezk 18,21-24
English: World English Bible - WEB

21 Če pa se krivični odvrne od vseh grehov, ki jih je storil, se drži vseh mojih zakonov in ravna po pravu in pravičnosti, bo zagotovo živel, ne bo umrl. 22 Nobeno njegovih hudodelstev, ki jih je zagrešil, ne bo ostalo v spominu: zaradi svojih pravičnih del, ki jih je storil, bo živel. 23 Ali si res želim krivičneževe smrti, govori Gospod BOG, mar nimam rajši, da se spreobrne od svojih poti in živi! 24 In če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in počne hudobijo, posnema vse gnusobe, ki jih počenja krivični, bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del, ki jih je storil, ne ostane v spominu. Zaradi nezvestobe, ki jo je zakrivil, in zaradi greha, ki ga je zagrešil, bo umrl.

WP-Bible plugin

Najbolje pa o usmiljeni Božji ljubezni spregovori naslednji odlomek:
Lk 15,11-32Lk 15,11-32
English: World English Bible - WEB

Prilika o izgubljenem sinu 11 In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. 12 Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. 13 Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. 14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. 15 Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. 16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17 Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. 18 Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. 19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ 20 In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. 21 Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ 22 Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! 23 Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. 25 Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26 Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ 27 Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ 28 Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29 On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30 Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ 31 On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32 Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

WP-Bible plugin

Mir in dobro!

br. Matej

Sorodni prispevki