Zanima me, ali se sme podeliti zakramente umirajočemu kljub njegovi izrecni odklonitvi (ko je že toliko oslabel, da se ne more braniti), če duhovnik za to odklonitev ve.
Ali je v takem primeru zakrament veljaven?
Če tako dejanje ni dovoljeno, kako Cerkev v takem primeru postopa?
Hvala.
Duhovnik v takem primeru ne sme podeliti zakramentov, če torej ve, da je bila odklonitev izrecna in je bila storjena svobodno in premišljeno. Če bi imel duhovnik upravičeni dvom glede slednjega, bi lahko zarament podelil pogojno.
Glede veljavnosti pa je potrebno malo razjasniti: gre za dva zakramenta, ki sta namenja umirajočim: najprej je to bolniško maziljenje (ki ni namenjeno SAMO umirajočim, pač pa tudi njim) in obhajilo. Prvo nima svojega učinka, če ga prejemnik zavrača, saj ta zakrament odpušča grehe samo če si človek tega želi (pa ne more več opraviti spovedi). Glede obhajila (če ga je umirajoči prejel) pa je objektivno gledano bilo podeljeno, sadov oz. učinka pa pri človeku, ki ga zavrača, ne more biti.
Cerkev nima v primeru da so bili zakramenti podeljeni, ko naj ne bi bili, nobenih vnaprej predvidenih postopkov, vsekakor pa vam predlagam, da najprej duhovnika, ki je zakramente podelil, povprašate po razlogih (kar bo predvidoma razrešilo situacijo) in če z odgovorom ne boste zadovoljni, se obrnite na škofa.
Mir in dobro!
br. Matej