Bog edini vidi v človekovo srce. Ker je molitev stvar srca, je v bistvu le Bog tisti, ki vidi, pozna našo molitev.
Vendar: tudi drugi lahko poznajo misli srca drugega, kolikor jim Bog to na tak ali drugačen način razodene.
Ne smemo pozabiti, da bomo v nebesih dosegli polno spoznanje ali, kot pravi sv. Pavel: “zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12).

Ko molimo k svetnikom, ne gre torej toliko za to, da bi svetnik “slišal” našo molitev, temveč gre bolj za védenje.

Sv. Tomaž Akvinski (Summa Theologica) pravi:

1. Svetniki so ljudje, ki so dosegli nebesa. Gledajo Boga, iz obličja v obličje. V Bogu dobijo vse vedenje o sebi samem in svoji slavi. Del njihove slave je pomagati drugim v hoji za Bogom in doseči nebesa. Na tak način svetniki sodelujejo z Bogom. Toda svetnik ne more pomagati drugemu, če ga ne pozna, če ne ve za njegove potrebe. Iz tega izhaja, da svetniki v Bogu vedo za prošnje in molitve ljudi na zemlji.
2. Prav je, da prosimo svetnike za pomoč. Že tu na zemlji prosimo drug za drugega. Naši bratje in sestre, ki so v nebesih, pri Bogu, morejo še bolje moliti za nas.
3. Molitev svetnikov za nas je učinkovita. Svetnikova molitev in prošnja je namreč popolnoma skladna z Božjo voljo, zato je njegova molitev vedno uslišana.