Katolican.com » molitev

Kdo lahko moli molitev za osvobajanje?

br. Matej Nastran — Mon, 07 Jan 2008 23:28:00 +0000

Ali lahko molitev za osvobajanje moli nad posedenim človekom katerikoli kristjan ali pa to lahko stori izključno samo duhovnik eksorcist, ki je imenovan od škofa? Glede tega vprašanja se mi zdi, da je precej nejasnosti.

Za posedenega človeka lahko moli vsak kristjan, vendar pa lahko samo duhovnik, ki je za to pooblaščen od škofa (ali pa seveda škof sam) moli t.i. “veliki eksorcizem”. Posebnost te molitve je, da vsebuje ne le prošnjo k Bogu za osvoboditev, ampak se v Jezusovem imenu duhovnik obrne direktno na hudega duha in mu ukaže zapustiti posedenega človeka. To lahko torej stori le duhovnik, ki ima za to avtoriteto.
Kaj se lahko zgodi v primeru, ko nekdo moli sicer za pravo stvar, a brez ustrezne avtoritete, lahko vidimo v Apd…
Zato Cerkev tu svetuje veliko previdnost.

Nezmožnost molitve in “obsedenost” z Jezusom

br. Matej Nastran — Mon, 07 Jan 2008 23:19:30 +0000

Učili so nas, da v trenutkih, ko ne moremo moliti, zadostuje že, če ponavljamo Jezusovo ime.
Zanima me, v drugem kontekstu, če obstaja možnost, da je nekdo obseden z Jezusom. Npr., da v svoji zaslepljenosti, ne more spoštovati drugega človeka, da mu ne pušča tistega, kar nam je dano od Boga – svobodna volja, dopustiti možnost, da se motimo in povemo kar mislimo brez, da bi nas kdo zato žalil. Zdi se mi, da če je nekomu beseda Jezus toliko v mislih, da ob tem ruši meje drugega, da bi lahko šlo za obsedenost in je potem to ravno nasprotno od tistega, kar uči naša vera.

Kot prvo: ponavljanje Jezusovega imena (če ne gre za samo mehanično ponavljanje) je že molitev in to lahko zelo globoka. Na vzhodu jo imenujejo molitev srca.
Tega, kar opisujete, pa jaz ne bi imenoval obsedenost z Jezusom, pač pa kako drugače. Seveda je možno imeti do Jezusa in bližnjih napačen odnos.
Ljubezen do bližnejga je polje, kjer se kaže pristnost kristjanovega odnosa do Boga. Nihče ne more ljubiti Boga, obenem pa ne ljubiti bližnjega.

Kako svetniki vedo da se jim priporočamo kaki zadevi?

br. Matej Nastran — Mon, 07 Jan 2008 03:16:20 +0000

V knjigi preroka Izaija (Iz 63,16) piše: “Saj si ti naš oče, kajti Abraham nas ne pozna in Izrael nas ne razloči.” Po tem stavku sodeč bi kdo lahko sklepal, da nas svetniki ne slišijo, ne poznajo naših molitev, ne vedo, kaj počnemo. Vendar ko je Izaija izrekel zgornji stavek (da nas Abraham ne pozna), Abraham še ni bil v nebesih. Nebesa so se namreč odprla šele z Jezusovo smrtjo in vstajenjem.

Bog edini vidi v človekovo srce. Ker je molitev stvar srca, je v bistvu le Bog tisti, ki vidi, pozna našo molitev.
Vendar: tudi drugi lahko poznajo misli srca drugega, kolikor jim Bog to na tak ali drugačen način razodene.
Ne smemo pozabiti, da bomo v nebesih dosegli polno spoznanje ali, kot pravi sv. Pavel: “zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.” (1 Kor 13,12).

Ko molimo k svetnikom, ne gre torej toliko za to, da bi svetnik “slišal” našo molitev, temveč gre bolj za védenje.

Sv. Tomaž Akvinski (Summa Theologica) pravi:

Svetniki so ljudje, ki so dosegli nebesa. Gledajo Boga, iz obličja v obličje. V Bogu dobijo vse vedenje o sebi samem in svoji slavi. Del njihove slave je pomagati drugim v hoji za Bogom in doseči nebesa. Na tak način svetniki sodelujejo z Bogom. Toda svetnik ne more pomagati drugemu, če ga ne pozna, če ne ve za njegove potrebe. Iz tega izhaja, da svetniki v Bogu vedo za prošnje in molitve ljudi na zemlji.
Prav je, da prosimo svetnike za pomoč. Že tu na zemlji prosimo drug za drugega. Naši bratje in sestre, ki so v nebesih, pri Bogu, morejo še bolje moliti za nas.
Molitev svetnikov za nas je učinkovita. Svetnikova molitev in prošnja je namreč popolnoma skladna z Božjo voljo, zato je njegova molitev vedno uslišana.