<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="WordPress/2.9.2" -->
<rss version="0.92">
<channel>
	<title>Katolican.com</title>
	<link>http://katolican.com</link>
	<description>rasti v ljubezni in poznavanju Gospoda Jezusa Kristusa</description>
	<lastBuildDate>Sun, 02 Mar 2008 16:49:02 +0000</lastBuildDate>
	<docs>http://backend.userland.com/rss092</docs>
	<language>en</language>
	
	<item>
		<title>Kako Katoliška Cerkev razlaga knjigo Razodetja?</title>
		<description><![CDATA[pozdravljeni!
mene pa zanima kako si v katoliški cerkvi razlagajo razodetje? kdo je zver? Je to res mogoče Vatikan s papežem na čelu, kar mnogi prikazujejo, ali se po njihovo še ni razodela ta zver ki izhaja iz ljudstva. hvala
Katoliška Cerkev za nobeno od posameznih knjig Svetega pisma nima neke enoznačne, uradne razlage, tako tudi za [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/03/02/kako-katoliska-cerkev-razlaga-knjigo-razodetja/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kaj če umirajoči odklanja zakramente?</title>
		<description><![CDATA[Zanima me, ali se sme podeliti zakramente umirajočemu kljub njegovi izrecni odklonitvi (ko je že toliko oslabel, da se ne more braniti), če duhovnik za to odklonitev ve.
Ali je v takem primeru zakrament veljaven?
Če tako dejanje ni dovoljeno, kako Cerkev v takem primeru postopa?
Hvala.
Duhovnik v takem primeru ne sme podeliti zakramentov, če torej ve, da [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/02/23/58/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Poročeni gredo narazen in živijo pri drugi odrasli osebi</title>
		<description><![CDATA[Življenje z drugo osebo po ločitvi od žene/moža je greh prešuštva, saj se predvideva da skupno življenje pomeni tudi spolno življenje, razen če to ni izrecno izključeno.
Četudi dva, ki živita skupaj v novi vezi po ločitvi od moža/žene ne živita spolnega življenja, pa gre za greh pohujšanja, ki ga dajeta drugim.
]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/poroceni-gredo-narazen-in-zivijo-pri-drugi-odrasli-osebi/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Če ne dobim odveze pri enem duhovniku, naj grem k drugemu?</title>
		<description><![CDATA[Ni dolžan povedati, da je to že povedal pri spovedi, je pa smiselno da to pove, saj bo to spovedniku v pomoč.
Vsekakor pa je spovedanec dolžan povedati pri spovedi vse smrtne grehe, za katere še ni dobil odveze.
Predvidevam seveda, da je razlog zakaj ni dobil odveze, sedaj odpravljen (bodisi z njegove strani, bodisi s spovednikove).
]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/ce-ne-dobim-odveze-pri-enem-duhovniku-naj-grem-k-drugemu/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Se pravoslavnim in protestantom sme reče heretik?</title>
		<description><![CDATA[Ne, izraz heretiki se nanaša samo na tiste, ki so bili krščeni kot katoličani, a trdovratno zavračajo kako (ali več) bistveno resnico katoliške vere.
Prav tako se izraz razkoliniki (smizmatiki) ne nanaša na drugače verujoče in neverujoče, ampak na krščene katoličane, ki pa se ne želijo podrediti legitimni cerkveni oblasti.
]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/se-pravoslavnim-in-protestantom-sme-rece-heretik/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kdo je heretik?</title>
		<description><![CDATA[Ne, daleč od tega. Herezija je definirana kot &#8220;trdovratno zanikanje ali trdovraten dvom glede kake resnice, ki jo je potrebno verovati z Božjo in Cerkveno vero&#8221;. Izraz velja seveda le za že krščene katoličane.
Pri hereziji gre torej za hoteno, zavestno in vztrajno nasprotovanje določeni resnici vere, ne pa za dvom, iskanje, nevednost in podobno.
]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/kdo-je-heretik/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Odpad od vere</title>
		<description><![CDATA[Odpad od vere je v Zakoniku Cerkvenega prava definiran kot: &#8220;popolno zavračanje krščanske vere&#8221; in po kanonu 1364 je zanj predvideno vnaprej izrečeno izobčenje. Če naj bo takšno izbobčenje tudi javno razglašeno (vprašanje je kdaj bi to sploh imelo smisel), je seveda predhodno potrebno, da se tak odpad tudi vnaprej na zunaj pokaže na jasen [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/odpad-od-vere/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Lahko duhovnik pri spovedi hlini odvezo?</title>
		<description><![CDATA[Gre za t.i. simuliranje zakramenta, ki po kanonu 1378-79 zakonika cerkvenega prava predvideva pravično kazen, brez natančnejših določil. Gre torej za presojo škofa kako je najbolje odreagirati v takem primeru.
Če duhovnik ni imel namena podeliti odveze, odveza sicer ni podeljena, a za spovedanca, ki za to ne ve lahko tu upravičeno apliciramo pravilo &#8220;Ecclesia suplet&#8221;: [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/lahko-duhovnik-pri-spovedi-hlini-odvezo/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Ima diakon že zakrement svetega reda?</title>
		<description><![CDATA[Da. Zakrament Svetega reda ima tri stopnje: prva je diakonska, druga prezbiterska (duhovniška) in tretja škofovska.
Zato je diakon že prejemnik svetega reda.
]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/ima-diakon-ze-zakrement-svetega-reda/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Ali lahko spovednik spove samega sebe?</title>
		<description><![CDATA[Duhovnik nikoli ne more dati sam sebi zakramentalne odveze.
Vsi zakramenti so stvar občestva, saj naj vanj vključujejo, prav tako spoved: če grešimo smrtno, smo po njej zopet v občestvu z ostalimi udi Cerkve. Ker je spoved sprava ne le z Bogom, ampak tudi s Cerkvijo kot Kristusovim skrivnostnim telesom, potrebuje tudi duhovnik drugega duhovnika za [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/ali-lahko-spovednik-spove-samega-sebe/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Spoved pri duhovniku, ki ni v posvečujoči milosti</title>
		<description><![CDATA[Ne sme. Če pa nikakor nima možnosti predhodno spovedati se svojih grehov, naj obudi popolno kesanje, ki vključuje tudi sklep ob prvi priložnosti pristopiti k spovedi. V vsakem primeru pa je odveza, ki jo da duhovnik, četudi ni v stanju posvečujoče milosti, veljavna (četudi ni dopustna), saj duhovnik ne daje odveze v svojem lastnem imenu, [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/spoved-pri-duhovniku-ki-ni-v-posvecujoci-milosti/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Zakaj apokrifnih evangelijev ni v Svetem Pismu?</title>
		<description><![CDATA[Razlogi so dveh vrst: t.i. notranji in zunanji.
Zunanji razlogi so: čas nastanka in apostolska avtoriteta, notranji pa vsebina teh apokrifnih spisov.
Zunani razlogi: Krščansko razodetje se je končalo s smrtjo zadnjega apostola, to je predvidoma okoli leta 120, ko je umrl zadnji izmed apostolov in sicer sv. Janez.
Zato vsi spisi, ki so nastali po tem času, [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/zakaj-apokrifnih-evangelijev-ni-v-svetem-pismu/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kdo lahko moli molitev za osvobajanje?</title>
		<description><![CDATA[Za posedenega človeka lahko moli vsak kristjan, vendar pa lahko samo duhovnik, ki je za to pooblaščen od škofa (ali pa seveda škof sam) moli t.i. &#8220;veliki eksorcizem&#8221;. Posebnost te molitve je, da vsebuje ne le prošnjo k Bogu za osvoboditev, ampak se v Jezusovem imenu duhovnik obrne direktno na hudega duha in mu ukaže [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/kdo-lahko-moli-molitev-za-osvobajanje/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kaj pomeni izraz &#8220;Božje pravo&#8221;?</title>
		<description><![CDATA[Božje pravo je to, kar izhaja iz razodetja. Izraz uporablja zakonik cerkvenega prava, predvsem kadar želi s tem poudariti, da nad tem Cerkev nima oblasti odločati tako ali drugače. Božjepravno torej za razliko od cerkvenopravnih predpisov, izraženih recimo v petih cerkvenih zapovedih, ki se spreminjajo.
Ali pa drug primer: pred leti je papež Janez Pael II [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/kaj-pomeni-izraz-bozje-pravo/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kategorije verskih resnic</title>
		<description><![CDATA[Da. Obstajajo verske resnice, dokončno razglašene in podane vsem vernikom v verovanje. To so osnovne verske resnice kot npr. resnica o Kristusovem božanstvu, o dveh naravah v Kristusu, o Marijinem brezmadežnem spočetju in podobne resnice, ki so razglašene kot dogme.
Nekatere resnice niso bile tako slovesno razglašene, a vseeno predstavljajo stalnico Cerkvenega učenja, npr. Marijino kronanje [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/kategorije-verskih-resnic/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Nezmožnost molitve in &#8220;obsedenost&#8221; z Jezusom</title>
		<description><![CDATA[Kot prvo: ponavljanje Jezusovega imena (če ne gre za samo mehanično ponavljanje) je že molitev in to lahko zelo globoka. Na vzhodu jo imenujejo molitev srca.
Tega, kar opisujete, pa jaz ne bi imenoval obsedenost z Jezusom, pač pa kako drugače. Seveda je možno imeti do Jezusa in bližnjih napačen odnos.
Ljubezen do bližnejga je polje, kjer [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/nezmoznost-molitve-in-obsedenost-z-jezusom/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Božja troedinost</title>
		<description><![CDATA[Kako si lahko predstavljamo troedinost Boga, torej da je eden, a v treh oseba (Oče, Sin in Sveti duh)? Ali si ne bi nekateri nekristjani mislili, da kristjani verujemo v tri bogove? In še, ali lahko Bogu Očetu (kakor ga je imenoval Jezus) rečemo tudi Mati glede na to, da Bog nima spola kot ljudje?
]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/bozja-troedinost/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kaj zajema zapoved &#8220;Ne prešuštvuj&#8221;?</title>
		<description><![CDATA[Dobesedno zapoved pomeni &#8220;Ne prešuštvuj!&#8221;, kar torej poročenim prepoveduje spolne zakone izven zakonske zveze.
Od nekdaj pa se je v tej zapovedi videlo ne samo prepoved prešuštva, ampak tudi drugih grehov na področju spolnosti.
Katekizem Katoliške Cerkve ko komentira šesto zapoved, govori o čistosti, to je o integraciji spolnosti v celoto človeške osebnosti.
Grehi proti čistosti, ki jih [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/kaj-zajema-zapoved-ne-presustvuj/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kakšna nebesa bodo to, če bo kdo izmed bližnjih pogubljen?</title>
		<description><![CDATA[Dobro vprašanje&#8230; in zahtevno tudi.
Ne vemo kako točno bo, a lahko si predstavljamo bodisi, da bomo dobili od Boga določeno vednost, zaradi katere bomo tudi sami notranje prepričani v upravičenost sodbe ali pa bomo ob doživljanju popolne Božje ljubezni notranje razumeli, da je Bog naredil vse, kar je mogel, da bi se ti ljudje zveličali, [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/kaksna-nebesa-bodo-to-ce-bo-kdo-izmed-bliznjih-pogubljen/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Če ostanemo nevedni ne bomo mogli smrtno grešiti?</title>
		<description><![CDATA[Nikakor ne. Človek že po svoji naravi išče resnico in jo je dolžan iskati, odkrivati in si zanjo prizadevati.
Nevednost je torej lahko dveh vrst: prva je t.i. subjektivno nepremagljiva, se pravi nevednost, ki ostane, ko smo naredili vse, da bi vedeli kako stvari stojijo.
Za to nevednost človek ni odgovoren.
Druga nevednost pa je bodisi hotena ali [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/ce-ostanemo-nevedni-ne-bomo-mogli-smrtno-gresiti/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Ste Oče in Sin enakovredna?</title>
		<description><![CDATA[Oče in Sin sta enakovredna in sta eno. Gornji odlomek se da najlažje razložiti tako, da ta vednost Kristusu kot človeku ni bila dana, ampak le Kristusu kot Bogu. Kristus ima namreč dve naravi: je pravi Bog in pravi človek obenem. Čeprav je kot Bog vseveden, pa se je kot vsak človek učil stvari in [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/ste-oce-in-sin-enakovredna/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Je papež vezan le na Gospoda?</title>
		<description><![CDATA[Kar je Bog združil, naj človek ne ločuje: to velja ne samo za sveti zakon, ampak tudi za združitev Kristusa s Cerkvijo: Kristus je glava Cerkvi, ki je Kristusovo skrivnostno telo.
Vprašanje predpostavlja nemogočo situacijo, ko naj bi papež bil odgovoren le Bogu, Cerkvi pa ne. Cerkev je vendar Božja in zato je predvidevanje takšne situacije [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/je-papez-vezan-le-na-gospoda/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Marija in izirni greh</title>
		<description><![CDATA[Brez konteksta &#8211; se pravi tako kot jo imamo tu &#8211; je to trditev težko sprejeti.
Najprej nekaj predpostavk: izvirni greh ni nekaj, s čimer bi bilo možno biti omadeževan &#8220;za en sam hip&#8221;. Ali ga imaš ali pa ga nimaš. Katoličani verujemo, da ga je bila Marija zaradi Kristusovega odrešilnega dela vnaprej obvarovana. Marija torej [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/marija-in-izirni-greh/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Bi Sin Božji postal človek, tudi če bi ne bilo greha?</title>
		<description><![CDATA[Gre za dve teoriji, ki sta se oblikovali ob tem vprašanju, ker pa gre za hipotetično vprašanje (&#8220;kaj bi če bi&#8221;), ki ob dejstvu človekovega padca nima prevelikega pomena, se Cerkev glede tega ne opredeljuje.
Kristjan lahko torej zavzame bodisi skotistično ali tomistično varijanto.
V zadnjem času teologi sicer bolj pritrjujejo J. Duns Scottu, ki je bil [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/bi-sin-bozji-postal-clovek-tudi-ce-bi-ne-bilo-greha/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Je Sveto pismo &#8220;nejasna knjiga&#8221;?</title>
		<description><![CDATA[Ne strinjam se, da je ljudi &#8220;reševalo&#8221;, kar praviš, ampak je bila to ovira za razširjenost Svetega pisma, kar je danes hvala Bogu drugače.
Kot Božja beseda je Sveto pismo neizčrpna knjiga, v katere globino se lahko vedno znova poglabljamo in nam spregovori v različnih življenjskih situacijah različno, sveže in novo.
Če gledamo na Sveto pismo kot [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/je-sveto-pismo-nejasna-knjiga/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kakšen pomen ima sveča ob umrlem?</title>
		<description><![CDATA[Sveča v katoliškem bogoslužju simbolizira Kristusa. Ko sveča počasi izgoreva, oddaja svetlobo in toploto. Tako je tudi Kristus popolnoma izgorel za človeštvo in mu prinesel luč in toploto.
Ko prižigamo svečo ob umrlem želimo s tem povedati dvoje: po eni strani s tem izražamo, da je bil pokojni združen v življenju s Kristusom in izražamo vero, [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/kaksen-pomen-ima-sveca-ob-umrlem/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Katere zakramente sme prejeti človek v smrtnem grehu?</title>
		<description><![CDATA[Kristjan, ki se nahaja v smrtnem grehu, sme (in mora) najprej pristopiti k zakramentu sv. spovedi, saj je to edini redni način odpuščanja smrtnega greha. Drugih zakramentov prej ne sme prejeti, saj bi jih prejel nevredno.
Za nekrščenega pa seveda velja, da so mu grehi (tako izvirni kot osebni) odpuščeni s krstom.
Obstajajo pa tudi posebni primeri, [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/katere-zakramente-sme-prejeti-clovek-v-smrtnem-grehu/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Ali sta Jahve in Kristus ena in ista Oseba?</title>
		<description><![CDATA[Kristjani izpovedujemo vero v enega Boga v treh osebah. Ker je troedinost Boga novozavezno razodetje, o njej Stara zaveza ne govori neposredno, ampak se je Bog v Stari zavezi razodel z osebnim imenom Jahve.
Nova zaveza pa je prinesla razodetje notranjega življenja Boga: Bog je Oče in Sin in Sveti Duh. Druga Božja oseba (Sin) se [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/ali-sta-jahve-in-kristus-ena-in-ista-oseba/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Zakaj kristjani zatrjujejo, da ne verjamejo v nezemljane?</title>
		<description><![CDATA[Odgovor na prvi del vprašanja se nahaja tule: katolican.com/2008/01/07/nezemeljska-bitja/
Res je, da nezemeljska bitja, o katerih govori Sveto pismo, niso zemljani, a gre za duhovna bitja, ki so v povezavi z ljudmi. O angelih pravi avtor pisma Hebrejcev: &#72;&#101;&#98;&#32;&#49;&#44;&#49;&#52;
Glede obstoja drugih civilizacij v vesolju pa Sveto pismo ne govori in učenje glede tega ni del krščanskega [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/zakaj-kristjani-zatrjujejo-da-ne-verjamejo-v-nezemljane/</link>
			</item>
	<item>
		<title>Kako bo v večnosti s človekovo svobodo oz. svobodno voljo?</title>
		<description><![CDATA[V večnosti bomo resnično svobodni!
&#74;&#110;&#32;&#56;&#44;&#51;&#54;: &#8220;Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.&#8221;
&#50;&#32;&#84;&#105;&#109;&#32;&#52;&#44;&#49;&#56;: &#8220;Gospod me bo osvobodil vsakega zlega dejanja in rešil v svoje nebeško kraljestvo. Njemu slava na veke vekov! Amen.&#8221;
Svoboda namreč ni v tem, da lahko delamo karkoli, saj če izbiramo zlo, se naša svoboda manjša, ker postajamo sužnji greha. Ko bomo v [...]]]></description>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/kako-bo-v-vecnosti-s-clovekovo-svobodo-oz-svobodno-voljo/</link>
			</item>
</channel>
</rss>
