Objavil: br. Matej Nastran, datum: 8. Januar 2008
Ali se v dandanašnji katoliški Cerkvi lahko (sme) reče, da so naši ločeni bratje, npr. pravoslavni in protestanti, zanjo heretiki in razkolniki?
So heretiki in razkolniki drugoverci in brezverci?
Ne, izraz heretiki se nanaša samo na tiste, ki so bili krščeni kot katoličani, a trdovratno zavračajo kako (ali več) bistveno resnico katoliške vere.
Prav tako se izraz razkoliniki (smizmatiki) ne nanaša na drugače verujoče in neverujoče, ampak na krščene katoličane, ki pa se ne želijo podrediti legitimni cerkveni oblasti.
Sorodni prispevki
Objavljeno v kategoriji:
vera
Objavil: br. Matej Nastran, datum: 8. Januar 2008
Ali je katoličan heretik (krivoverec) zato, ker dvomi v določeno versko resnico? Ali je zato že izobčen?
Ne, daleč od tega. Herezija je definirana kot “trdovratno zanikanje ali trdovraten dvom glede kake resnice, ki jo je potrebno verovati z Božjo in Cerkveno vero”. Izraz velja seveda le za že krščene katoličane.
Pri hereziji gre torej za hoteno, zavestno in vztrajno nasprotovanje določeni resnici vere, ne pa za dvom, iskanje, nevednost in podobno.
Sorodni prispevki
Objavljeno v kategoriji:
vera
Objavil: br. Matej Nastran, datum: 8. Januar 2008
Ali drži: “Za izobčenje je potrebno, da se odpad (od vere …) tudi na zunaj pokaže. (Ni pa potrebno, da se tisti javi cerkveni oblasti, ali da prestopi v drugo vero ali v ateizem.)”
Odpad od vere je v Zakoniku Cerkvenega prava definiran kot: “popolno zavračanje krščanske vere” in po kanonu 1364 je zanj predvideno vnaprej izrečeno izobčenje. Če naj bo takšno izbobčenje tudi javno razglašeno (vprašanje je kdaj bi to sploh imelo smisel), je seveda predhodno potrebno, da se tak odpad tudi vnaprej na zunaj pokaže na jasen način (kot npr. s prestopom v drugo vero).