<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Katolican.com &#187; Prvi kristjani</title>
	<atom:link href="http://katolican.com/category/prvi-kristjani/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://katolican.com</link>
	<description>Vprašanja in odgovori o katoliški veri</description>
	<lastBuildDate>Sat, 25 Sep 2010 21:21:02 +0000</lastBuildDate>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
	<generator>http://wordpress.org/?v=3.3.2</generator>
		<item>
		<title>Zakaj apokrifnih evangelijev ni v Svetem Pismu?</title>
		<link>http://katolican.com/2008/01/08/zakaj-apokrifnih-evangelijev-ni-v-svetem-pismu/</link>
		<comments>http://katolican.com/2008/01/08/zakaj-apokrifnih-evangelijev-ni-v-svetem-pismu/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 07 Jan 2008 23:29:24 +0000</pubDate>
		<dc:creator>br. Matej Nastran</dc:creator>
				<category><![CDATA[Prvi kristjani]]></category>
		<category><![CDATA[Sveto pismo]]></category>
		<category><![CDATA[apokrifi]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://katolican.com/2008/01/08/zakaj-apokrifnih-evangelijev-ni-v-svetem-pismu/</guid>
		<description><![CDATA[Razlogi so dveh vrst: t.i. notranji in zunanji. Zunanji razlogi so: čas nastanka in apostolska avtoriteta, notranji pa vsebina teh apokrifnih spisov. Zunani razlogi: Krščansko razodetje se je končalo s smrtjo zadnjega apostola, to je predvidoma okoli leta 120, ko je umrl zadnji izmed apostolov in sicer sv. Janez. Zato vsi spisi, ki so nastali [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<blockquote>Zakaj apokrifni evangeliji (npr. Tomažev) niso enakovredni kanonskim evangelijem(Matejev, Markov, Lukov, Janezov) in niso sprejeti v Sveto pismo Nove zaveze?<br />
</blockquote>
<p>Razlogi so dveh vrst: t.i. notranji in zunanji.<br />
Zunanji razlogi so: čas nastanka in apostolska avtoriteta, notranji pa vsebina teh apokrifnih spisov.<br />
Zunani razlogi: Krščansko razodetje se je končalo s smrtjo zadnjega apostola, to je predvidoma okoli leta 120, ko je umrl zadnji izmed apostolov in sicer sv. Janez.<br />
Zato vsi spisi, ki so nastali po tem času, ne morejo biti vključeni v Sveto pismo, saj jim manjka apostolska avtoriteta.<br />
Mnogi izmed apokrifnih evangelijev so se pojavili šele v kasnejših stoletjih (recimo III in IV) in so v prvih dveh stoletjih nepoznani. Gre torej za kasnejše spise, katerih namen je dvojen: bodisi da so hoteli potešiti radovednost s tem ko so pojasnjevali dogodke, ki v uradnih evangelijih niso opisani (recimo evangeliji o Jezusovem in Marijinem otroštvu), drug razlog pa sodi že med t.i. notranje razloge in sicer je v tem, da so nekateri evangeliji z obstoječimi neskladni. Gre torej za poskus reinterpretacije krščanstva in so nastali v določenih skupinah, ki so se v nauku razlikovale od krščanstva.<br />
Že v Janezovem evangeliju in Janezovih pismih vidimo, da se je Cerkev v letih 70-80 ter okoli leta 100 že srečevala z dvema napačnima pojmovanjema krščanstva: ebionizmom in doketizmom. Prvi so pod vprašaj postavljali Jezusovo božanstvo, drugi pa Jezusovo človeškost. Mnogi apokrifni evangeliji pa izvirajo iz gnostičnih skupin in vsebujejo skrita učenja, ki pa so krščanstvu tuja.<br />
Gre torej tudi za vprašanje notranje konsistentnosti Nove zaveze.<br />
V času, ko so ti gnostični evangeliji šele nastali, je bila večina knjig Nove zaveze že sprejeta kot navdihnjeno besedilo in dodobra razširjenih po krščanskih skupnostih.<br />
Eden izmed notranjih kriterijev kanoničnosti pa je tudi uporaba v bogoslužju. Kot najdragocenejši in največkrat brani spisi so bili v krščanskem bogoslužju uporabljani štirje kanonični evangeliji.</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://katolican.com/2008/01/08/zakaj-apokrifnih-evangelijev-ni-v-svetem-pismu/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>1</slash:comments>
		</item>
		<item>
		<title>Gospodov dan: sobota ali nedelja?</title>
		<link>http://katolican.com/2008/01/07/gospodov-dan-sobota-ali-nedelja/</link>
		<comments>http://katolican.com/2008/01/07/gospodov-dan-sobota-ali-nedelja/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 07 Jan 2008 04:21:18 +0000</pubDate>
		<dc:creator>br. Matej Nastran</dc:creator>
				<category><![CDATA[Prvi kristjani]]></category>
		<category><![CDATA[Gospodov dan]]></category>
		<category><![CDATA[nedelja]]></category>
		<category><![CDATA[sobota]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://katolican.com/2008/01/07/gospodov-dan-sobota-ali-nedelja/</guid>
		<description><![CDATA[Nedelja je dan, ko je Jezus vstal od mrtvih in se prvič prikazal učencem, kakor poroča Sveto pismo (). Ker je vstajenje centralni dogodek krščanske vere, so se kristjani od nekdaj zbirali ob nedeljah k lomljenju kruha &#8211; evharistiji, kakor poroča tako Sveto pismo in ga imenuje Gospodov dan () kot vsa krščanska tradicija, začenši [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><blockquote>[color=green]Kako je 7. dan, ki naj se posvečuje Bogu, prešel iz sobote na nedeljo oz. kako je bila sobota 7. dan?[/color]</blockquote><br />
Nedelja je dan, ko je Jezus vstal od mrtvih in se prvič prikazal učencem, kakor poroča Sveto pismo (<a href="=http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+16%2C2%3B+Mr+16%2C9%3B+Lk+24%2C1%3B+Jn+20%2C1&#038;id0=1&#038;pos=0&#038;set=2&#038;lang=sl"><a class="biblija_link" href="http://www.biblija.net/biblija.cgi?id14=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Mr+16%2C2">&#77;&#114;&#32;&#49;&#54;&#44;&#50;</a>; <a class="biblija_link" href="http://www.biblija.net/biblija.cgi?id14=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Mr+16%2C9">&#77;&#114;&#32;&#49;&#54;&#44;&#57;</a>; <a class="biblija_link" href="http://www.biblija.net/biblija.cgi?id14=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Lk+24%2C1">&#76;&#107;&#32;&#50;&#52;&#44;&#49;</a>; <a class="biblija_link" href="http://www.biblija.net/biblija.cgi?id14=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Jn+20%2C1">&#74;&#110;&#32;&#50;&#48;&#44;&#49;</a></a>).<br />
Ker je vstajenje centralni dogodek krščanske vere, so se kristjani od nekdaj zbirali ob nedeljah k lomljenju kruha &#8211; evharistiji, kakor poroča tako Sveto pismo in ga imenuje Gospodov dan (<a href="=http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Apd+20%2C7%3B+1+Kor+16%2C2%3B+Raz+1%2C+10&#038;id0=1&#038;pos=0&#038;set=2&#038;lang=sl"><a class="biblija_link" href="http://www.biblija.net/biblija.cgi?id14=1&amp;pos=0&amp;set=5&amp;m=Apd+20%2C7">&#65;&#112;&#100;&#32;&#50;&#48;&#44;&#55;</a></a>) kot vsa krščanska tradicija, začenši z Didache &#8211; konec  prvega oz. začetek drugega stoletja (14,1) in cerveni očetje: cca. leta 105: Ignacij Antiohijski, cca l. 150 sv. Justin (&#8220;Vsi se zbiramo ob nedeljah, ker je to prvi dan, v katerem je Bog iz teme ustvaril vesolje in je Kristus, naš Odrešenik, vstal odmrtvih. Kajti križali so ga na dan pred soboto in na dan po soboti se je prikazalučencem in jih učil tega, kar sem vam tudi jaz posredoval, da bi to upoštevali.&#8221;)<br />
O nedelji (osmem dnevu) kot Gospodovem dnevu poroča Barnabovo pismo(cca. leta 80-120), ki mu dodaja nov pomen: osmi dan, je ponovno prvi dan v tednu, prvi dan pa je dan stvarjenja. Kristusovo vstajenje je torej dan novega stvarjenja, preustvarjenje človeštva.<br />
V kasnejših stoletjih imamo pričevanje Tertulijana, že leta 300 pa je na koncilu v Elviri za tiste kristjane, ki bi ob nedeljah izostajali od maše predvideno kaznovanje, nato imamo pričevanje Avguština v 4. oz. 5. stoletju itd.<br />
Tradicija nedelje kot Gospodovega dne je torej stalnica krščanstva.</p>
<p>Mir in dobro!</p>
<p>br. Matej</p>
<p>P.S. <a href="=http://www2.arnes.si/~supmspel/patres/didahe.html">Didache, nauk dvanajsterih apostolov</a> je sicer zelo polemičen do Judov glede obhajanja praznikov in ne želi, da bi bilo karkoli v krščanskem praznovanju podobno judovskemu praznovanju, recimo: &#8220;Vaši posti naj ne bodo istočasno s posti hinavcev. Ti se namreč postijo drugi in peti dan tedna; vi pa se postite četrti in šesti dan. Ne molite kakor hinavci, ampak, kakor je zapovedal Gospod v svojem evangeliju.&#8221;</p>
]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://katolican.com/2008/01/07/gospodov-dan-sobota-ali-nedelja/feed/</wfw:commentRss>
		<slash:comments>0</slash:comments>
		</item>
	</channel>
</rss>

