Objavil: br. Matej Nastran, datum: 8. januar 2008
Ali drži: “Za izobčenje je potrebno, da se odpad (od vere …) tudi na zunaj pokaže. (Ni pa potrebno, da se tisti javi cerkveni oblasti, ali da prestopi v drugo vero ali v ateizem.)”
Odpad od vere je v Zakoniku Cerkvenega prava definiran kot: “popolno zavračanje krščanske vere” in po kanonu 1364 je zanj predvideno vnaprej izrečeno izobčenje. Če naj bo takšno izbobčenje tudi javno razglašeno (vprašanje je kdaj bi to sploh imelo smisel), je seveda predhodno potrebno, da se tak odpad tudi vnaprej na zunaj pokaže na jasen način (kot npr. s prestopom v drugo vero).
Objavil: br. Matej Nastran, datum: 8. januar 2008
Božje pravo je to, kar izhaja iz razodetja. Izraz uporablja zakonik cerkvenega prava, predvsem kadar želi s tem poudariti, da nad tem Cerkev nima oblasti odločati tako ali drugače. Božjepravno torej za razliko od cerkvenopravnih predpisov, izraženih recimo v petih cerkvenih zapovedih, ki se spreminjajo.
Ali pa drug primer: pred leti je papež Janez Pael II razglasil dejstvo, da Cerkev posvečuje za duhovnike le moške kot Božje pravo, kar pomeni da je Cerkev temu zavezana in ne more svobodno po lastni presoji spremeniti te prakse.
Objavljeno v kategoriji:
pravo