Zakaj apokrifni evangeliji (npr. Tomažev) niso enakovredni kanonskim evangelijem(Matejev, Markov, Lukov, Janezov) in niso sprejeti v Sveto pismo Nove zaveze?
Razlogi so dveh vrst: t.i. notranji in zunanji.
Zunanji razlogi so: čas nastanka in apostolska avtoriteta, notranji pa vsebina teh apokrifnih spisov.
Zunani razlogi: Krščansko razodetje se je končalo s smrtjo zadnjega apostola, to je predvidoma okoli leta 120, ko je umrl zadnji izmed apostolov in sicer sv. Janez.
Zato vsi spisi, ki so nastali po tem času, ne morejo biti vključeni v Sveto pismo, saj jim manjka apostolska avtoriteta.
Mnogi izmed apokrifnih evangelijev so se pojavili šele v kasnejših stoletjih (recimo III in IV) in so v prvih dveh stoletjih nepoznani. Gre torej za kasnejše spise, katerih namen je dvojen: bodisi da so hoteli potešiti radovednost s tem ko so pojasnjevali dogodke, ki v uradnih evangelijih niso opisani (recimo evangeliji o Jezusovem in Marijinem otroštvu), drug razlog pa sodi že med t.i. notranje razloge in sicer je v tem, da so nekateri evangeliji z obstoječimi neskladni. Gre torej za poskus reinterpretacije krščanstva in so nastali v določenih skupinah, ki so se v nauku razlikovale od krščanstva.
Že v Janezovem evangeliju in Janezovih pismih vidimo, da se je Cerkev v letih 70-80 ter okoli leta 100 že srečevala z dvema napačnima pojmovanjema krščanstva: ebionizmom in doketizmom. Prvi so pod vprašaj postavljali Jezusovo božanstvo, drugi pa Jezusovo človeškost. Mnogi apokrifni evangeliji pa izvirajo iz gnostičnih skupin in vsebujejo skrita učenja, ki pa so krščanstvu tuja.
Gre torej tudi za vprašanje notranje konsistentnosti Nove zaveze.
V času, ko so ti gnostični evangeliji šele nastali, je bila večina knjig Nove zaveze že sprejeta kot navdihnjeno besedilo in dodobra razširjenih po krščanskih skupnostih.
Eden izmed notranjih kriterijev kanoničnosti pa je tudi uporaba v bogoslužju. Kot najdragocenejši in največkrat brani spisi so bili v krščanskem bogoslužju uporabljani štirje kanonični evangeliji.
pozdravljeni
V veliko gradivih sem zasledil dejstvo ,(svetovna literatura) da je bil Jezus v tistem času bolj politična osebnost , ki je izkoristila poznavanje zgodovine in prerokb v svojo korist. Obstajajo indici ki nakazujejo , da so Kristusa namerno in načrtno vzgojili in izobrazili kot mesijo ki naj bi rešil določeno nacijo. Kar pa ni bilo težko ob poznavanju zgodovinskih in političnih dejstev. Sam Kristus naj bi se izobrazil pri točno določenih egipčanskih sektah z visoko razvito kulturo. Sam Kristus ni bežal v Egipt pred Herodom ampak je od tam v resnici izhajal. Dejstva kažejo da je Jezus križanje preživel , ker je bilo to zrežirano, če pa so ga križali Rimljani kakor navajajo evangeliji , potrjujejo dejstvo da je bil res politična osebnost, ker so križali Rimljani samo osebe ki so prekršili zakone proti njihovemu pravu. Po zakonih tistega časa in kraja bi morali Kristusa kamenjati. Imam pa občutek da cerkev izbira tiste evangelije ki so njej všečni. Res je da so evangeliji nastajali kasneje po Jezusovi smrti , ampak dejstvo da je papež veliko stoletij kasneje sprejel kateri evangeliji so pravi in kateri so napačni. Kako je to ravno on vedel. To daje slutiti da je cerkev tedanji svečeniki prečiščeval besedilo. Sam sem vernik , ki pa ob pogledu na tedanje čase in dogodke v realni sliki postaja skeptičen do nekaterih cerkvenih naukov. Morda pa ravno to odbija nove in mlajše in predvsem bolj razgledane mlade vernike in ne kot pravi cerkev in sedanji papež da je nauk religije preveč strog.
Sam sem pa prišel do zaključka, da če neko stvar ali dogodek ali resnico vzameš iz konteksta in jo predstaviš v besedilu ki ga ti določiš , popolnoma spremeni pomen . Od takrat je minilo 2000 let, torej dovolj dolga doba , da se zabriše realna slika takratnih dogodkov. Po moji teoriji je bil Jezus Zemeljsko bitje, ne božansko, ki je hotelo pri ljudeh vzpostaviti humane in človeške odnose , ki bi resnično omogočali raj na tem in ne onem svetu. Je pa to izkoristila določena skupina ljudi, kar se dogaja tudi danes, za svoje namene.
To je samo moje mnenje in to pisanje ni nobena provokacija .
Janez
Dodajanje komentarja