Objavil: br. Matej Nastran, datum: 8. januar 2008
| 
Cerkvenoporočen par “gre narazen”. En zakonec npr. živi z neko drugo odraslo osebo nasprotnega spola.
Je že to greh?
Kdaj nastopi greh v zvezi s tem (že če z mislijo, besedo ali z dejanjem npr. krši ljubezensko oz. zakonsko zvestobo, da sta eno v dobrem in slabem …)?
Življenje z drugo osebo po ločitvi od žene/moža je greh prešuštva, saj se predvideva da skupno življenje pomeni tudi spolno življenje, razen če to ni izrecno izključeno.
Četudi dva, ki živita skupaj v novi vezi po ločitvi od moža/žene ne živita spolnega življenja, pa gre za greh pohujšanja, ki ga dajeta drugim.
Zakaj naj bi bilo življenje z drugim človekom, ki ga je nekdo pač spoznal kasneje greh, če cerkveno poročen par pač ugotovi, da skupaj nista več srečna in se razideta? Mislim, da je bil prvoten pomen takšne zapovedi predvsem v tem, da bi se vzpostavila družba, ki bi lahko čimbolj produktivno razvijala… in klasična zahodna/katoliška družina in zvestoba do groba je pač dobra popotnica za tako produktivno družbo. Mišljeno je bilo bolj v smislu, da se moški enkrat v življenju odloči za žensko in potem skrbi zanjo in za svoje otroke, ne pa da vsake 2 leti zamenja partnerico, te pa potem same težko skrbijo za zarod… Tako po mojem nima smisla zadev preveč posploševat ampak gledat vsak primer zase. Greh je delati slabo drugim, če pa slabega ni ni razloga za greh.
Kristjani verjamemo, da je Jezusov nauk glede zakona nadčasoven in da razodeva najprej resnico o človeku kot takem in o njegovem bistvu. Zato ga priznavamo kot absolutnega in ne kot družbeno/časovno pogojenega.
Zato so za nas Jezusove besede: “In govoril jim je: ‘Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo’” povsem nedvoumne.
Lp br. Matej
@Trick: “…v smislu, da se moški enkrat v življenju odloči za žensko in potem skrbi zanjo in za svoje otroke, ne pa da vsake 2 leti zamenja partnerico…”
Sam opažaš, da je v neredu trpljenje za vse vpletene. Bog nam pa trpljenja ne želi.
Moje osebno mnenje.
Dodajanje komentarja